Ogled vira Grščina

{{Infopolje Jezik
|name          = Grščina
|nativename    = {{lang|el|ελληνικά}} {{transl|el|ISO|''elliniká''}}<br>{{lang|el|ἑλληνική}} {{transl|el|ISO|''hellēnikḕ''}}
|pronunciation = {{IPA|eliniˈka|}}
|states        = [[Grčija]], [[Ciper]], [[Albanija]], [[Italija]], [[Turčija]], [[Egipt]], [[Gruzija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Francija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]]<!-- The aforementioned countries constitute areas of original Greek settlement since ancient times, and are distinct from the much more recent Greek diaspora --> in [[grška diaspora]]<!-- Greek settlements in countries, outside the traditional Greek homeland -->
|speakers      = 12 milijonov<ref>{{Navedi splet |url=http://www.lmp.ucla.edu/Profile.aspx?LangID=30&menu=004 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-09-06 |archive-date=2010-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101230081500/http://www.lmp.ucla.edu/Profile.aspx?menu=004&LangID=30 |url-status=dead }}</ref>
|date          = 
|ref           = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.ling.ohio-state.edu/~bjoseph/articles/gmodern.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2013-11-08 |archive-date=2016-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161004120142/http://www.ling.ohio-state.edu/~bjoseph/articles/gmodern.htm |url-status=dead }}</ref>
|familycolor   = Indo-European
|fam2          = [[helenski jeziki|helenski]]
|ancestor      =
|dia1          = [[starogrški dialekti]] (izumrli)
|dia2          = [[Variacije moderne grščine|moderni dialekti]]
|stand1        = [[standardna moderna grščina]]
|script        = [[grška pisava]]<br />[[grška Braillova pisava]]
|nation        = {{GRE}}<br />{{CYP}}<br />{{EU}}
|minority      =<ul>
<li>{{ALB}}<ref name=HumanRights>{{navedi splet|url=http://www.unhchr.ch/udhr/lang/grk.htm |title=Greek |publisher=Urad visokega komisarja za človekove pravice |date= |accessdate=8. december 2008}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=kqCnCOgGc5AC&pg=PA68&dq=greek+minority+albania&lr=&as_drrb_is=q&as_minm_is=0&as_miny_is=&as_maxm_is=0&as_maxy_is=&as_brr=0 |title=Eastern Europe at the end of the 20th century|first=Ian|last= Jeffries| page= 69 |publisher=Books.google.com |date= |accessdate=2013-09-09}}</ref>
<li>{{ARM}}<ref name=CouncilofEurope>{{navedi splet |url=http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23/01/05&CL=ENG&VL=1 |title=List of declarations made with respect to treaty No. 148 |publisher=[[Council of Europe]] |date= |accessdate=8 December 2008 |archive-date=2012-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120522083136/http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23%2F01%2F05&CL=ENG&VL=1 |url-status=dead }}</ref>
<li>{{HUN}}<ref>{{navedi splet|url=http://languagecharter.eokik.hu/sites/languages/L-Greek_in_Hungary.htm|title=Greek in Hungary|website=Database for the European Charter for Regional or Minority Languages|publisher=Public Foundation for European Comparative Minority Research|accessdate=31 May 2013}}</ref>
<li>{{ITA}}<ref>Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs: [https://web.archive.org/web/20060717183746/http://www.mfa.gr/www.mfa.gr/en-US/Policy/Geographic+Regions/Europe/Relationships+with+EU+Member+States/Italy/ Italy: The Greek Community]</ref>
<li>{{ROM}}<ref name=CouncilofEurope/>
<li>{{TUR}}<ref>{{navedi knjigo|first=Konstantinos|last=Tsitselikis|chapter=A surviving treaty: the lausanne minority protection in Greece and Turkey|title=The interrelation between the right to identity of minorities and their socio-economic participation|editor=Kristin Henrard|location=Leiden|publisher=Martinus Nijhoff|year=2013|pages=294–295}}</ref>
<li>{{UKR}}<ref name="CouncilofEurope"/>
</ul>
|iso1    = el
|iso2b   = gre
|iso2t   = ell
| glotto = gree1276
|glottorefname= Greek
|lc1 = grc |ld1 = [[stara grščina]]
|lc2 = ell |ld2 = [[moderna grščina]]
|lc3 = pnt |ld3 = [[pontska grščina]]
|lc4 = gmy |ld4 = [[mikenska grščina]]
|lc6 = cpg |ld6 = [[kapadokijska grščina]]
|lc7 = yej |ld7 = [[judovsko-grški jezik]]
|lc8 = tsd |ld8 = [[cakonski jezik]]
|lingua = 56-AAA-a (variacije: 56-AAA-aa to -am)
|notice = IPA
}}

'''Gŕščina''' ({{Jezik-el|Ελληνικά|Elliniká}}, {{Jezik-grc|Ἑλληνική|Hellēnikḕ}}) je [[indoevropski jeziki|indoevropski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki ga govorijo predvsem v [[Grčija|Grčiji]]. V Grčijo so ga prinesli [[Indoevropejci|indoevropski]] naseljenci (pozneje imenovani [[Ahajci]]) okoli leta 2000 pr. n. št. V 1. tisočletju pr. n. št. je bilo več različnih [[narečje|narečij]], ki so se delila na te narečne skupine: jonsko-atiška ([[jonska grščina|jonsko]], [[atiška grščina|atiško]]), [[dorska grščina|dorska]], [[ajolska grščina|ajolska]] in [[arkadsko-kiprska grščina|arkadsko-kiprska]]. Od 3. stoletja pr. n. št. naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina ([[grščina koiné|koiné]]), ki je prednica [[srednji vek|srednjeveške]] in današnje nove grščine.

Najstarejša ohranjena grška besedila so [[glina]]ste tablice, najdene na [[Kreta|Kreti]] ([[Knosos]]; nastale okoli 1400 pr. n. št.) in v [[celina|celinski]] Grčiji ([[Mikene]], [[Pilos]], [[Tebe, Grčija|Tebe]], [[Tirint]]; nastale okoli 1200 pr. n. št.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni [[pisava|pisavi]], imenovani [[linearna pisava B]].

== Izvor grškega jezika in njegovega narečja ==

Grški jezik spada v indoevropsko družino jezikov. Tej jezikovni družini so pripadala ljudstva, ki so v 3. tisočletju pr. n. št.  živela na območju južne [[Rusija|Rusije]], predniki Grkov pa natančneje na zahodni obali [[Črno morje|Črnega morja]]{{cn}}. Ta ljudstva so se v 2. tisočletju pr. n. št. začela seliti po [[Evropa|Evropi]], na [[Balkan|Balkan]] in v [[Azija|Azijo]]. Priseljenci s severa so se postopoma naselili na celotno območje današnje [[Grčija|Grčije]] in [[Mala Azija|Male Azije]]. Ob tem niso naleteli na prazen prostor, ampak so tam živeli staroselci. V medsebojnem vplivu se je razvila nova civilizacija. Sicer ni jasno, kolikšen je bil dejanski vpliv staroselcev na jezik priseljencev, dejstvo pa je, da se je grški jezik razvil do srede 2. tisočletja pr. n. št.

[[Grki|Grki]] so bili razdeljeni na več plemen. Najpomembnejši med njimi so bili [[Jonci]], [[Dorci]] in Ajolci. Ta plemena niso imela skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]], ampak je vsako uporabljalo svoje [[narečje|narečje]]. Eno najpomembnejših narečij je bil klasični atiški jezik, torej narečje, ki se je govorilo in pisalo na območju Atike v klasični dobi. V tem narečju so pisali najpomembnejši avtorji grške [[antika|antike]], mesto pa je na kulturnem področju uživalo velik ugled. Ko je po smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je prvič v zgodovini Grke združil v eno državo, prišlo do zlitja narečij v en skupen jezik (κοινὴ διάλεκτος), je bila njegova osnova ravno atiško narečje. Ta skupni jezik se je uporabljal kot sporazumevalni jezik v državah, ki so nastale na območju velikega Aleksandrovega imperija.

==Zgodovina==
{{Main|Zgodovina grščine}}

Grščina se je na [[Balkan]]u govorila od konca tretjega tisočletja pr. n. št. Najstarejši dokaz za to je v [[Mesenija|Meseniji]] najdena [[glinasta tablica]] ([[linearna pisava B]]) iz let med 1450 in 1350 pr. n. št.<ref>{{navedi splet|title=Ancient Tablet Found: Oldest Readable Writing in Europe|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110330-oldest-writing-europe-tablet-greece-science-mycenae-greek|publisher=[[National Geographic Society]]|accessdate=22 November 2013|date=30 March 2011}}</ref>, tako da je grščina  najstarejši še živeči jezik. Med indoevropskimi jeziki, katerih starost potrjujejo pisani viri, se lahko z njo meri samo izumrla [[anatolščina]].

===Obdobja===
[[File:Proto Greek Area reconstruction.png|thumb|left|220px|Območje, na katerem naj bi se govorila protogrščina – [[Vladimir I. Georgiev]]]]

Grščina se običajno deli na ta obdobja: 
* '''[[Proto-grški jezik|protogrščina]]''': jezik brez prič v pisni obliki, verjetno zadnji skupni prednik vse znanih zvrsti grščine. Indoevropski govorci so verjetno prišli na [[Grčija|grški polotok]] konec 3. tisočletja pr. n. št. Od takrat se v Grčiji brez prekinitev govori grško; 
* '''[[mikenska grščina]]''': jezik [[Mikenska grščina|mikenske civilizacije]]. Zapisan je v linearni pisavi B na tablicah od 15. stoletja pr. n. št. dalje; 
* '''[[stara grščina]]''': s svojimi raznimi [[starogrška narečja | narečji]] je jezik [[arhaična Grčija|arhaičnega]] in [[Klasična Grčija | klasičnega]] obdobja [[antična Grčija | antične grške civilizacije]]. Jezik je bil na splošno znan po vsem [[rimski imperij|rimskem imperiju]]. Stara grščina je bila v zahodni Evropi v [[srednji vek|srednjem veku]] pozabljena, vendar je ostala  uradni jezik [[Bizantinsko cesarstvo| bizantinskega]] sveta; preostala Evropa jo je spoznala ob [[Padec Konstantinopla|padcu Konstantinopla]] in selitvi[[Grki | Grkov]] na zahod;

* '''[[grščina koiné|grščina koiné]]''': zlitje [[jonska grščina | jonske]] grščine z [[atiška grščina | atiško]], to je z narečjem [[klasične Atene|Aten]], je bilo začetek nastajanja prvega skupnega grškega narečja, ki je postala [[lingua franca]] v [[vzhodno Sredozemlje|vzhodnem Sredozemlju]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Koiné lahko najprej zasledimo v vojskah in na osvojenih ozemljih [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]; po helenistični kolonizaciji znanega sveta in po [[rimska republika| rimljanski]] osvojitvi Grčije, je [[Rim]] postal dejansko dvojezičen in koiné je postal latinščini enakovreden jezik [[rimski imperij|rimskega imperija]]. Izvor [[krščanstvo|krščanstva]] lahko zasledimo tudi prek grščine koiné, saj so [[Dvanajst apostolov | apostoli]] uporabljali ta jezik v Grčiji in drugod po grško govorečem svetu (''oikumene''). Koiné  je znan tudi kot ''helenistična grščina, grščina Nove zaveze'' in včasih ''biblična grščina,'' saj je jezik [[Septuaginta|Septuaginte]], to je skupnega prevoda [[Nova zaveza|nove]] in [[Stara zaveza|stare zaveze]];

* '''[[srednjeveška grščina]]''', znana tudi kot ''bizantinska grščina:'' nadaljevanje jezika koiné med bizantinskim imperijem do njegovega propada v 15. stoletju. ''Srednjeveška grščina'' je ime za številne govorne in pisne sloge, vse od potomcev govorjenega koiné (ki je v marsikaterem pogledu že blizu moderni grščini) do akademsko dvignjenih oblik, ki oponašajo atiško grščino. Večina pisane grščine, ki je bila uradni jezik bizantinskega cesarstva, je eklektično stičišče, ki temelji na tradiciji pisanega jezika koiné; 
* '''[[moderna grščina]]''', s koreninami v srednjeveški grščini je v moderni grščini čutiti vplive bizantinskega obdobja, ki segajo do 11. stoletja. Govorijo jo Grki. Poleg standardne moderne grščine ima veliko narečij.

===Diglosija===
{{Main|Vprašanje grškega jezika}}
V sodobnih časih je za grški jezik značilna [[diglosija]] ali dvojezičje, to je obstoj domačega jezika (vernakularja) na eni strani in arhaizirane  oblike jezika na drugi strani. [[Grško jezikovno vprašanje]] je ime za polarizacijo med dvema konkurenčnima vrstama [[moderna grščina|moderne grščine]]: [[Demotska grščina | demotike]], današnje oblike grškega jezika na eni strani, in [[katarevuse]], to je prečiščeni jezik med demotsko in [[stara grščina|staro grščino]], razvite v začetku 19. stoletja, ter jezika za literarne in uradne namene novonastale grške države. Leta 1976 so demotiko razglasili za uradni jezik Grčije, dodali so mu značilnosti katarevuse in v tej obliki se danes uporablja za vse uradne namene in v izobraževanju.

===Zgodovinska enotnost===
[[File:Modern Greek dialects en.svg|thumb|240px|Porazdelitev glavnih sodobnih grških narečnih območij]]

Zgodovinska enotnost in neprekinjena istovetnost različnih faz grškega jezika se pogosto poudarjata. Čeprav je grščina doživela morfološke in fonološke spremembe, ki jih lahko primerjamo s spremembami v drugih jezikih, nikoli, od klasične antike dalje, kulturna, literarna in pravopisna tradicija jezika ni bila prekinjena do take mere, da bi lahko govorili o nastanku novega jezika. Grški govorniki danes še vedno pogosto jemljejo literarna dela antične grščine kot del lastnega, ne pa tujega jezika. <ref> Browning, Robert. '' Medieval and Modern Greek''. [[Cambridge University Press]], 1983. ISBN 0-521-29978-0 </ref> Pogosto je slišati mnenje, da so bile zgodovinske spremembe sorazmerno majhne v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki, kot na primer: "Homerjeva grščina je verjetno bliže demotski grščini, kot pa je angleščina 12. stoletja blizu angleščini, ki se govori danes." <ref> Margaret Alexiou (1982): Diglossia v Grčiji. V: William Haas (1982): ''Standardni jeziki: pisano in govorjeno''. Manchester University Press ND. ISBN 0-389-20291-6, ISBN 978-0-389-20291-2 </ref>

== Slovenjenje grških imen ==
Priporočila o rabi grških besed presega pravila [[prečrkovanje|prečrkovanja]] ([[grška abeceda|grške abecede]]); saj je treba določiti tudi pregibanje in skladnjo. Poleg tega so se nekatere oblike v jezikovni praksi že ustalile. Nekatera imena so k nam zašla tudi posredno, največ prek [[latinščina|latinščine]]. V slovenskem prevodnem slovstvu in slovarjih najdemo različna slovenjenja. Novejša priporočila ([[Slovenski pravopis]], namenski slovar s pravili [[Bronislava Aubelj|Bronislave Aubelj]]<ref>{{navedi knjigo
 | last = Aubelj 
 | first = Bronislava
 | authorlink = 
 
 | year =1997 
 | title = Antična imena po slovensko
 | publisher = Modrijan
 | location = Ljubljana
 | isbn = 961-6183-34-6
 | cobiss=67266816
}}</ref>) temeljijo na približevanju k izvorni obliki.

== Glej tudi ==
* [[grška abeceda]]

* [[demotiki]] – sodobni uradni grški jezik

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikibooks}}
{{InterWiki|code=el}}
{{Wikislovar|grščina|Grščina}}


===Splošno ozadje===
* [http://www.bartleby.com/65/gr/Greeklan.html Grščina], (v angleščini) Columbia Electronic Encyclopedia.
* [http://greek-language.com Grški jezik in lingvistika], v angleščini – koristni podatki o zgodovini jezika, moderna lingvistika in grščina, orodja za učenje grščine.
* Aristotelova univerza v Solunu, [http://www.greek-language.gr/greekLang/index.html Portal za grščino], učna sredstva za grški jezik, jezikoslovje
* [http://www.perseus.tufts.edu/ Projekt Perzej] (v angleščini) ima številne pripomočke za študij klasičnih jezikov in literature 
* [http://socrates.berkeley.edu/~ancgreek/ancient_greek_start.html Uvod v antično grščino], v angleščini, University of California, Berkeley




[[Kategorija:Grščina|*]]
[[Kategorija:Grška abeceda]]
[[Kategorija:Jeziki Albanije]]
[[Kategorija:Jeziki Apulije]]
[[Kategorija:Jeziki Armenije]]
[[Kategorija:Jeziki Kalabrije]]
[[Kategorija:Jeziki Cipra]]
[[Kategorija:Jeziki Gruzije]]
[[Kategorija:Jeziki Grčije]]
[[Kategorija:Jeziki Romunije]]
[[Kategorija:Jeziki Turčije]]
[[Kategorija:Jeziki Ukrajine]]
[[Kategorija:Pregibni jeziki]]
{{normativna kontrola}}