Geografija Vietnama

Geografija Vietnama

Celina	Azija
Regija	Jugovzhodna Azija
Koordinati	16°00′N 108°00′E
Površina
• Skupaj	331.212 km2
• Kopno	93,62%
• Voda	6.38%
Obala	3.444 km
Meje	kopenske meje 4639 km
Najvišja točka	Fan Si Pan 3144 m
Najnižja točka	Vietnamsko vzhodno morje 0 m
Najdaljša reka	Đồng Nai 586 km
Največje jezero	Ba Bể (jezero) 6,5 km2
Izključna ekonomska cona	417.663 km2

Topografska karta Vietnama

Vietnam je na vzhodnem robu Indokitajskega polotoka in zavzema približno 331.211,6 kvadratnih kilometrov, od katerih je bilo leta 1987 približno 25 % posejanih. Meji na Tonkinški zaliv, Tajski zaliv in Tihi ocean, Kitajsko, Laos, in Kambodžo. Podolgovata dežela v obliki črke S je od severa do juga dolga 1650 km in je na najožji točki široka približno 50 km. Z obalo 3260 km, brez otokov, Vietnam zahteva 12 navtičnih milj (22,2 km) kot mejo svojih teritorialnih voda, dodatnih 12 navtičnih milj (22,2 km) kot sosednjo carinsko in varnostno območje. Ima izključno ekonomsko cono 417.663 km2 z 200 navtičnimi miljami (370,4 km).

Meja z Laosom je bila tako na etnični kot geografski podlagi poravnana med vladarji Vietnama in Laosa sredi 17. stoletja. Annamitsko gorovje kot referenca je bilo uradno opredeljeno s pogodbo o razmejitvi, podpisano leta 1977 in ratificirano leta 1986. Meja s Kambodžo, določena v času francoske priključitve zahodnega dela Mekongove delte leta 1867, je v bistvu ostala nespremenjena, glede na Hanoj, dokler v obdobju 1982–85 niso bila končno urejena nekatera nerešena mejna vprašanja. Kopenska in morska meja s Kitajsko, začrtana v skladu s francosko-kitajskimi pogodbami iz let 1887 in 1895, je »mejna črta«, ki jo je sprejel Hanoj. Kitajska se je v letih 1957–58 strinjala, da bo spoštovala to mejno črto. Vendar se je februarja 1979 po kitajsko-vietnamski vojni Hanoj pritožil, da je Kitajska od leta 1957 naprej izzvala številne mejne incidente kot del svoje protivietnamske politike in ekspanzionističnih načrtov v jugovzhodni Aziji. Med omenjenimi ozemeljskimi kršitvami je bila kitajska okupacija Paracelskih otokov januarja 1974, ki sta si jih obe državi lastili v sporu, ki je ostal nerešen v 1980-ih.

Fizična geografija

Država je razdeljena na višavje in delto Rdeče reke na severu, Annamitsko gorovje skupaj z obalnimi nižinami v središču in Mekongovo delto na jugu.

Administrativne enote

Vietnam je razdeljen na 5 mest in 58 provinc. Gre za unitarno državo, zato ne obstaja federalna ureditev ali samoupravne pokrajine.

Uradno je Vietnam razdeljen na 3 upravne ravni, z različnimi vrstami upravnih enot na vsaki ravni:

• Prva stopnja: občina (thành phố trực thuộc trung ương) in provinca (tỉnh)
• Druga stopnja: občinsko mesto (thành phố thuộc thành phố trực thuộc trung ương),[1] mestno okrožje/okrožje (quận), provincialno mesto/mesto (thành phố thuộc tỉnh), mesto (thị xã) in okrožje/okrožje (huyện)

Na podlagi zadnjih virov Generalnega statističnega urada Vietnama (GSO) obstaja 707 enot druge stopnje.

• Tretja stopnja: okrožje (phường), mesto na ravni občine (thị trấn) in občina (xã)

Od leta 2020 je GSO navedel, da obstaja 10.614 enot tretje stopnje s 1712 oddelki, 605 okrožji in 8.297 občinami.

Mesta so v vietnamščini znana kot thị trấn, manj pogosta vrsta mestnih območij pa so kmečka naselja (thị trấn nông trường).

Obstaja tudi četrta stopnja kot zaselek (xóm, ấp) in vas (làng, thôn, bản). Vendar to ni uradna stopnja.

Administrativne regije

Regije v Vietnamu

Geografsko je Socialistična republika Vietnam razdeljena na 3 regije, vendar jo vietnamska vlada pogosto razdeli na 8 upravnih regij:

Regije

Geografske regije	Administrativne regije
Severni Vietnam (Bắc Bộ, Miền Bắc)	Severovzhod (Đông Bắc Bộ)
	Severozahod (Tây Bắc Bộ)
	Delta Rdeče reke (Đồng Bằng Sông Hồng)
Centralni Vietnam (Trung Bộ, Miền Trung)	Seveno centralna obala (Bắc Trung Bộ)
	Južno centralna obala (Duyên hải Nam Trung Bộ)
	Centralno višavje (Tây Nguyên)
Južni Vietnam (Nam Bộ, Miền Nam)	Jugovzhod (Đông Nam Bộ, Miền Đông)
	Mekongova delta (Đồng Bằng Sông Cửu Long) ali Jugozahod (Tây Nam Bộ, Miền Tây)

Znotraj vsake upravne regije so različne upravne enote prve stopnje.

Topografija

Vietnam je dežela tropskih nižav, hribov in gosto gozdnatih višavij, kjer ravnina pokriva manj kot 20 % površine.

Spektakularni slap Bản Giốc je 272 km severno od Hanoja in tam je videti le malo turistov.

Delta Rdeče reke

Združena delta Rdeče reke (Sông Hồng) in reke Thái Bình je ravno, trikotno območje s 15.000 kvadratnimi kilometri. Delta Rdeče reke je manjša, vendar intenzivneje razvita in bolj gosto poseljena kot Mekongova delta. Nekoč je bil tu vhod v Tonkinški zaliv, v obdobju tisočletij pa so ga zapolnile ogromne rečne naplavine in vsako leto napreduje sto metrov v zaliv. Pradomovina etničnih Vietnamcev, delta, je pred letom 1975 predstavljala skoraj 70 % kmetijstva in 80 % industrije Severnega Vietnama.

Rdeča reka, ki izvira v kitajski provinci Junan, je dolga okoli 1200 kilometrov. Njena dva glavna pritoka, Sông Lô (imenovana tudi reka Lo ali Čista reka) in Sông Đà (imenovana tudi Črna reka), prispevata k visoki količini vode, ki v povprečju znaša 4300 kubičnih metrov na sekundo.

Celotno območje delte, podprto s strmimi vzpetinami gozdnatih višav, ni več kot tri metre nad morsko gladino, velik del pa en meter ali manj. Območje je izpostavljeno pogostim poplavam; ponekod je najvišja meja poplav štirinajst metrov nad okolico. Zaščita pred poplavami je bila stoletja sestavni del kulture in gospodarstva delte. Zgrajen je bil obsežen sistem nasipov in kanalov, ki zajezi Rdečo reko in namaka bogato delto, kjer raste riž. Ta starodavni sistem, oblikovan po vzoru kitajskega, je vzdrževal visoko koncentrirano prebivalstvo in omogočil dvojno pridelavo mokrega riža v približno polovici regije.

Gore

Dolina na severu.

Gorske planote na severu in severozahodu so naseljene predvsem z manjšinskimi skupinami plemen. Dãy Trường Sơn (Annamitsko gorovje) izvira iz tibetanskih in junanskih regij na jugozahodu Kitajske in tvori mejo Vietnama z Laosom. Konča se v delti reke Mekong severno od mesta Hošiminh (prej Sajgon).

Te osrednje gore, ki imajo več visokih planot, so nepravilne višine in oblike. Severni del je ozek in zelo razgiban; najvišji vrh države Fan Si Pan se na skrajnem severozahodu dviga na 3142 metrov. Južni del ima številne izbokline, ki delijo ozek obalni pas na vrsto predelkov. Te topografske značilnosti so stoletja ne samo oteževale komunikacije sever-jug, ampak so tvorile tudi učinkovito naravno oviro za zadrževanje ljudi, ki živijo v porečju Mekonga.

Centralno višavje

V južnem delu Vietnama je planota, znana kot Centralno višavje (Tây Nguyên), približno 51.800 kvadratnih kilometrov razgibanih gorskih vrhov, obsežnih gozdov in bogate zemlje. Višavje, ki obsega pet razmeroma ravnih planot bazaltne zemljine, ki se razprostirajo po provincah Đắk Lắk, Gia Lai in Kon Tum, predstavlja 16 % obdelovalne zemlje v državi in 22 % celotne gozdnate zemlje. Pred letom 1975 je Severni Vietnam trdil, da sta Centralno višavje in Day Truong Son strateški območji izrednega pomena, bistveni za prevlado ne le v Južnem Vietnamu, temveč tudi v južnem delu Indokine. Od leta 1975 je visokogorje območje, kamor se selijo ljudje iz gosto poseljenih nižin.

Obalno nižavje

Ozko, ravno obalno nižavje se razteza od južne delte Rdeče reke do porečja reke Mekong. Na kopni strani se Dãy Trường Sơn strmo dviga nad obalo, njegovi ostrogi pa na več mestih štrlijo v morje. Na splošno je obalni pas rodoviten in riž se intenzivno prideluje.

Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo v Vietnamu 3069 km² plimovanja, zaradi česar je država na 10. mestu glede na to, koliko plimovanja se tam pojavi.

Mekonggova delta

Mekongova delta, ki obsega okoli 40.000 kvadratnih kilometrov, je nizka ravnina, ki ni nikjer višja od treh metrov nad morsko gladino in je prepredena z labirintom kanalov in rek. Različni rokavi in pritoki Mekonga prenašajo toliko usedlin, da delta vsako leto napreduje v morje za šestdeset do osemdeset metrov. Uradni vietnamski vir ocenjuje, da je količina sedimenta, ki se letno odloži, približno 1 milijarda kubičnih metrov ali skoraj trinajstkratnik količine, ki jo odloži Rdeča reka. Približno 10.000 kvadratnih kilometrov delte je pod pridelavo riža, zaradi česar je to območje ena glavnih regij za pridelavo riža na svetu. Južni del, znan kot polotok Cà Mau, je prekrit z gosto džunglo in močvirji z mangrovami.

Mekong, dolg 4220 kilometrov, je ena od 12 velikih rek sveta. Od izvira na Tibetanski planoti teče skozi Tibet in južno kitajsko regijo Junan, tvori mejo med Laosom in Mjanmarom ter med Laosom in Tajsko. Pri Phnom Penhu se združi s Tonlé Sap in se razdeli na dva kraka – Sông Hậu Giang (reka Hậu Giang) (znana kot reka Bassac na kamboški strani) in Sông Tiền Giang (reka Tiền Giang) – ter se nadaljuje skozi Kambodžo in porečje Mekonga, preden se izlije v Južnokitajsko morje skozi devet ust, znanih kot Cửu Long (devet zmajev). Reka je močno zamuljena in je plovna s plovili s plitvim ugrezom do Kompong Chama v Kambodži. Pritok, ki vstopa v reko pri Phnom Penhu, izsuši Tonlé Sap, plitvo sladkovodno jezero, ki deluje kot naravni rezervoar za stabilizacijo toka vode skozi spodnji Mekong. Ko je reka v fazi poplav, njeni zamuljeni izlivi delte ne morejo odnesti velike količine vode. Poplavne vode se vrnejo nazaj v Tonlé Sap, zaradi česar je jezero poplavilo kar 10.000 kvadratnih kilometrov. Ko se poplava umiri, se tok vode obrne in teče iz jezera v morje. Učinek je znatno zmanjšanje nevarnosti uničujočih poplav v delti Mekonga, kjer reka vsako leto poplavi okoliška polja do višine enega do dveh metrov.

Podatki

Površina:

Skupaj: 331.210 km²

Kopno: 310.070 km²

Voda: 21.140 km²

Meje:

Skupaj: 4639 km

Mejne države: Kambodža 1228 km, Kirajska 1281 km, Laos 2130 km

Obala: 3444 km (brez otokov)

Pomorske zahteve:

Vodni pas: 24 nmi (44,4 km; 27,6 mi)

Kontinentalna polica: 200 nmi (370,4 km; 230,2 mi) ali do celinskega roba

Izključna ekonomska cona: 417.663 km², 200 nmi (370,4 km; 230,2 mi)

Teritorialno morje: 12 nmi (22,2 km; 13,8 mi)

Ektremni:

Najnižja točka: Južnokitajsko morje 0 m

Najvišja točka: Fan Si Pan 3144 m

Reke:

Najdaljša reka: Đồng Nai 586 km

Jezera:

Največje jezero: Ba Bể (jezero) 6,5 km²

Viri in raba tal

Naravni viri: fosfat, premog, mangan, redki zemeljski elementi, boksit, nahajališča nafte in plina na morju, les, hidroenergija

Raba tal:

Obdelovalna zemlja: 19,64 %

Trajni nasadi: 11,18 %

Drugo: 69,18 % (2011)

Namakane površine: 45.850 km² (2005)

Skupni obnovljivi vodni viri: 864,1 km³ (2011)

Črpanje sladke vode (gospodinjski/industrijski/kmetijski) :

Skupaj: 82,03 km³/yr (1 %/4 %/95 %)

per capita: 965 m³/yr (2005)

Skrb za okolje

Naravne nevarnosti: občasni tajfuni (od maja do januarja) z obsežnimi poplavami, zlasti v delti reke Mekong.

Okolje – aktualna vprašanja: Sečnja gozdov in kmetijske prakse s požigalništvom prispevajo h krčenju gozdov in degradaciji tal; onesnaževanje vode in prekomerni ribolov ogrožata populacije morskega življenja; onesnaženje podzemne vode omejuje oskrbo s pitno vodo; naraščajoča urbanizacija in migracije ljudi hitro degradirajo okolje v Hanoju in Hošiminhu.

Okolje – mednarodni sporazumi: So stranka: Biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, podnebne spremembe – Kjotski protokol, dezertifikacija, ogrožene vrste, okoljske spremembe, nevarni odpadki, pomorsko pravo, zaščita ozonske plasti, onesnaževanje z ladij (MARPOL 73/78), mokrišča

Podnebje

Karta Vietnama glede na cone po Köppnovi podnebni klasifikaciji

Na stotine aktivnih požarov, ki gorijo po hribih in dolinah Mjanmara, Tajske, Laosa in Vietnama (označeno z rdečimi pikami).

Podnebje Vietnama, ki leži v tropih in je pod močnim vplivom Južnokitajskega morja, ima tropsko podnebje pod vplivom monsuna, značilno za celinsko jugovzhodno Azijo.  Na severu je podnebje monsunsko s štirimi različnimi letnimi časi (pomlad, poletje, jesen in zima), medtem ko je na jugu (območja južno od prelaza Hải Vân) podnebje tropsko monsunsko z dvema letnima časoma (deževno in suho). Poleg tega zmerno podnebje obstaja v gorskih območjih, ki jih najdemo v Sa Pa in Da Latu, medtem ko je bolj celinsko podnebje v provincah Lai Châu in Sơn La. Raznolika topografija, širok razpon zemljepisnih širin (Vietnam se razprostira na več kot 15° zemljepisne širine) in vplivi Južnokitajskega morja povzročijo, da se podnebne razmere med regijami precej razlikujejo.

Glede na geografske in podnebne razmere je v Vietnamu sedem različnih podnebnih regij: severozahod, severovzhod, severna delta (delta Rdeče reke), severna centralna (severna centralna obala), južna centralna (južna centralna obala) ), Centralno višavje in jug.  Jug je razdeljen na jugovzhod za jugovzhodne province in delto reke Mekong za jugozahodne province. Na splošno je teh sedem različnih podnebnih regij razvrščenih v dve glavni vrsti: sever (vključuje severozahod, severovzhod, severno delto (delta Rdeče reke), severni centralni del (severna osrednja obala)), ki vključuje vsa območja severno od prelaza Hải Vân in Jug (južna centralna obala, Centralno višavje in skrajni jug), ki vključuje vsa območja južno od prelaza Hải Vân. Te podnebne regije temeljijo na času deževnega obdobja in drugih podnebnih elementih, kot so osončenost, sončna svetloba, temperatura, padavine in vlažnost.

Pozimi polarni zrak, ki izvira iz sibirskega visokogorja, prodre globoko v nizke zemljepisne širine, kar mu olajša vzhodna Tibetanska planota, ki usmerja zrak proti jugu v severovzhodni smeri (hladen zrak je veter, ki prihaja s severovzhoda). Pozimi lahko v Vietnam prodre veliko hladnih front, od katerih se v severnem Vietnamu vsak mesec pojavijo tri do štirikrat.   To vodi do nizkih temperatur, kjer temperature padejo za 4 do 5 °C.  Hladno vreme, občasno ekstremni mraz lahko traja dlje časa, za kar je značilno dolgo obdobje dni brez oblačka ali delno oblačnih dni v prvi polovici zime ali dolgo obdobje oblačnih in deževnih razmer v drugi polovici leta zima.   Hladno vreme se pojavlja pogosteje na severu kot na jugu, ker hladne fronte pogosteje prodirajo na sever.

Poleti so splošni vetrovi jugozahodni v južnih delih Vietnama in jugovzhodni vetrovi v severnem Vietnamu.  Pretežno zračni bloki v Vietnamu so ekvatorialni in tropski bloki, ki izvirajo iz visokotlačnih sistemov na južni polobli in morski tropski blok, ki izvira iz subtropskega visokotlačnega sistema v Tihem oceanu (pacifiški subtropski visoki tlak).   Poleg tega poleti na Vietnam vpliva tropski zrak iz Bengalskega zaliva, ki se pojavi, ko celinski nizki pritisk, ki izvira iz južne Azije (južnoazijska celinska depresija), se pomika proti vzhodu proti Vietnamu in pokriva skoraj ves Vietnam in južno Kitajsko; to povzroča vroče, suho vreme na severni osrednji obali, ko se zahodni vetrovi adiabatno spustijo in segrejejo na vzhodnih pobočjih Annamitskega gorovja (pogorje Truong Son).  V povprečju se na jugu razvije enajst neviht in tropskih nizkih tlakov. Kitajsko morje poleti, od katerih je polovica tropskih ciklonov, ki izvirajo iz zahodnega Pacifika.  Te nevihte in cikloni se nato pomikajo proti zahodu proti Vietnamu.  V povprečju Vietnam prizadene od šest do osem tajfunov ali tropskih ciklonov na leto.

Pomlad in jesen sta prehodni sezoni  Atmosfersko kroženje v teh letnih časih predstavlja prehod med zimo–poletjem oziroma poletje–zima.

Povprečne letne temperature v državi, ki temeljijo na meteoroloških podatkih vremenskih postaj, se gibljejo od 12,8 do 27,7 °C v Hoang Lien Son.  Na najvišjih nadmorskih višinah v pogorju Hoangu Lien Son je povprečna letna temperatura le 8 °C.  Ker se temperature spreminjajo glede na nadmorsko višino, se temperature znižajo za 0,5 °C na vsakih 100 metrov višine.  Najnižje povprečne letne temperature so v gorskih območjih, kjer je nadmorska višina višja in v severnih območjih zaradi višjih zemljepisnih širin.  Številna gorska območja na severu so doživela razmere pod ničlo. Nasprotno pa temperature na otokih Spratly nikoli ne padejo pod 21 °C.  Ker je Vietnam pod močnim vplivom monsuna, so povprečne temperature v Vietnamu nižje kot v drugih državah, ki so na enaki zemljepisni širini v Aziji. Najvišje temperature so običajno marec–maj na jugu in maj–julij na severu.  Temperature poleti so razmeroma enake med severnimi in južnimi deli države, razlike pa so večinoma posledica nadmorske višine (znižanje v temperaturi je pretežno posledica nadmorske višine).

Povprečna letna količina padavin v državi se giblje od 700 do 5000 mm, čeprav večina krajev v Vietnamu prejme med 1400 in 2400 mm.  Večina padavin pade v deževnem obdobju, ki je odgovorno za 80 %–90 % letnih padavin.   Na splošno severni deli države prejmejo več padavin kot južni.   Dež je vremenski pojav, ki je značilen za vreme pozimi na severni in severni osrednji obali. Odvisno od regije se začetek deževne sezone (opredeljen kot takrat, ko povprečna mesečna količina padavin preseže 100 mm razlikuje.

Podnebne spremembe

Gostota prebivalstva in nadmorska višina v mestu Ho Chi Minh (2010)

Podnebne spremembe v Vietnamu imajo znatne okoljske, gospodarske in socialne posledice. Vietnam je med državami, ki so jih globalne podnebne spremembe najbolj prizadele. Številne študije kažejo, da se Vietnam sooča s podnebnimi spremembami, ki bodo v naslednjih desetletjih močno negativno vplivale. Ti negativni učinki vključujejo dvig morske gladine, vdor slanosti in druge hidrološke težave, kot so poplave, razvoj rečnega ustja in sedimentacija. Naravne nevarnosti, kot so hladni valovi, nevihtni valovi, bodo vse pogostejše, kar bo negativno vplivalo na razvoj, infrastrukturo in gospodarstvo države.

Nekatera vprašanja, kot je posedanje tal (ki ga povzroča prekomerno črpanje podzemne vode), še poslabšajo nekatere učinke podnebnih sprememb (dvig morske gladine), zlasti na območjih, kot je delta reke Mekong. Vlada, nevladne organizacije in državljani so sprejeli različne ukrepe za ublažitev in prilagoditev vplivu.

Viri

• Vietnam: A Country Study, Federal Research Division.
• CIA World Factbook