Vought F-8 Crusader
F-8 (F8U) Crusader | |
---|---|
F-8E leta 1965 | |
Vloga | Reaktivno lovsko letalo |
Izvor | ZDA |
Proizvajalec/-ci | Vought |
Krstni polet | 25. marec 1955 |
Predstavljen | Marec 1957 |
Upokojen | 1976 (Ameriška mornarica) 1991 (Filipini) 19 december 1999 (Francija) |
Status | Upokojen leta 2000 |
Glavni uporabniki | Ameriška mornarica Ameriški marinci Francoska mornarica Filipinske letalske sile |
Število izdelanih | 1 219 |
Izpeljanke | Vought XF8U-3 Crusader III LTV A-7 Corsair II |
Vought F-8 Crusader (originalno F8U) je bilo enomotorno nadzvočno palubno lovsko letalo ameriškega proizvajalca Vought. Načrtovan je bil za Ameriško mornarico in marince, kot naslednik predhodnika Vought F7U Cutlass. Prvi F-8 je poletel februarja 1955 in je bil zadnji ameriški lovec, ki je bil primarno oborožen s topovi. Veliko se je uporabljal v Vietnamski vojni in tudi kot izvidniško letalo v času Kubanske krize. RF-8 Crusader je bila verzija za zračno fotografiranje in izvidništvo. V ZDA je bil v uporabi do leta 1987.
Septembra 1952 je Ameriška mornarica podala specifikacije za novega lovca: imel naj bi hitrost Mach 1,2 na višini 9 kilometrov, hitrost vzpenjanja 127 m/s in pristajalno hitrost največ 160 km/h. Korejska vojna je pokazala, da so 12,7-mm strojnice prešibke za nova reaktivna letala, zato so namestili 20-mm top.
Posebnost Crusaderja za razliko od drugih lovcev so visoko nameščena krila, kar je zahtevalo namestiti pristajalno podvozje pod trupom. Posebnost so tudi krila s spremenljivim nagibom (to ni isto kot gibljivo krilo, pri katerem se spreminja naklon), lahko so se premikala za 7°. Za večji vzgon pri manjših hitrosti so uporabljali tudi predkrilca, ki so se spustila za 25° in zakrilca, ki so spustila za 30°. Poganjal ga je turboreaktivni motor Pratt & Whitney J57 z dodatnim zgorevanjem.
V testnega Crusaderja so tudi prvič vgradili digitalni fly-by-wire.
Glavni konkurent je bil Grumman F-11 Tiger, modernizirani dvomotorni McDonnell F3H Demon (ki je pozneje postal McDonnell Douglas F-4 Phantom II) in North American F-100 Super Sabre »Super Fury«.
Tehnične specifikacije (F-8E)
[uredi | uredi kodo]Podatki iz The Great Book of Fighters[1] and Quest for Performance[2] Combat Aircraft since 1945[3]
Splošne karakteristike
- Posadka: 1
- Tovor: 5 000 lb (2 300 kg) orožja
- Dolžina: 54 ft 3 in (16,53 m)
- Razpon kril: 35 ft 8 in (10,87 m)
- Višina: 15 ft 9 in (4,80 m)
- Površina kril: 375 ft² (34,8 m²)
- Aeroprofil: NACA 65A006 mod koren, NACA 65A005 mod konec krila
- Vitkost: 3,42:1
- Teža praznega letala: 17 541 lb (7 956 kg)
- Naložena teža: 29 000 lb (13 000 kg)
- Pogon letala: 1 × Pratt & Whitney J57-P-20A turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem
- Potisk motorjev (suh): 10 700 funtov (47,6 kN)
- Potisk motorjev z dodatnim zgorevanjem: 18 000 lbf (80,1 kN)
- *Kapaciteta goriva: 1 325 ameriških galon (5020 litrov)
Zmogljivost
- Maks. hitrost: Mach 1,86 (1 225 mph, 1 975 km/h) at 36 000 ft (11 000 m)
- Potovalna hitrost: 570 mph (495 vozlov)
- Bojni radij: 450 mi (730 km)
- Največji doseg: 1 735 mi (2 795 km) z dodatnimi odvrgljivimi rezervoraji
- Višina leta: 58 000 ft (17 700 m)
- Hitrost vzpenjanja: 31 950 ft/min (162,3 m/s)
- Obremenitev kril: 77,3 lb/ft² (377,6 kg/m²)
- Razmerje potisk/teža: 0,62
- Razmerje vzgon/upor: 12,8
Oborožitev
- Strelno orožje: 4× 20 mm (0,79 in) Colt Mk 12 top pod, 125 nabojev
- Nosilci za orožje: 2× pod straneh trupa(za rakete AIM-9 Sidewinder in Zuni) in 2× podkrilni nosilci
- Rakete:
- 2× LAU-10 nosilci raketni (vsak z 4× 5 inch (127mm) raketami Zuni)
- Izstrelki:
- Rakete zrak-zrak:
- 4× AIM-9 Sidewinder ali Matra Magic (na francoskih F-8E(FN))
- Rakete zrak-zemlja:
- Rakete zrak-zrak:
- Bombe:
- 12× 250 lb (113 kg) Mark 81 bomb ali
- 8× 500 lb (227 kg) Mark 82 bomb ali
- 4× 1,000 lb (454 kg) Mark 83 bomb ali
- 2× 2,000 lb (907 kg) Mark 84 bomb
Letalska elektronika
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- LTV A-7 Corsair II
- Vought XF8U-3 Crusader III
- Vought YA-7F
- Grumman F-11 Tiger
- North American F-100 Super Sabre
Sklici in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Green, William; Swanborough, Gordon (2001). The Great Book of Fighters. St. Paul, Minnesota: MBI Publishing. COBISS 23953925. ISBN 0-7603-1194-3.
- ↑ Loftin, L.K. Jr. "Quest for Performance: The Evolution of Modern Aircraft, NASA SP-468." Arhivirano 2018-05-29 na Wayback Machine. NASA. Retrieved: 22 April 2006.
- ↑ Wilson 2000, p. 141.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Anderton, David A. (1987). North American F-100 Super Sabre. Osprey Publishing. ISBN 0-85045-662-2.
- Glenn, John and Nick Taylor. John Glenn: A Memoir. New York: Bantam, 2000. ISBN 0-553-58157-0.
- Grant, Zalin. Over the Beach: The Air War in Vietnam. New York: Pocket Books, 1988. ISBN 978-0-393-32727-4.
- Grossnick, Roy A. and William J. Armstrong. United States Naval Aviation, 1910–1995. Annapolis, Maryland: Naval Historical Center, 1997. ISBN 0-16-049124-X.
- Hobson, Chris (2001). Vietnam Air Losses, United States Air Force, Navy, and Marine Corps Fixed-Wing Aircraft Losses in Southeast Asia 1961-1973. North Branch, Minnesota: Specialty Press. ISBN 1-85780-115-6.
- McCarthy, Donald J. Jr. (2009). MiG Killers, A Chronology of U.S. Air Victories in Vietnam 1965-1973. North Branch, MN : Specialty Press. ISBN 978-1-58007-136-9.
- Mersky, Peter. F-8 Crusader Units of the Vietnam War. Oxford, UK: Osprey Publishing, 1998. ISBN 978-1-85532-724-5.
- Mersky, Peter B. Vought F-8 Crusader (Osprey Air Combat). Oxford, UK: Osprey Publishing, 1986. ISBN 0-85045-905-2.
- Mersky, Peter B. "Vought F-8 Crusader: MiG-Master". Wings of Fame, Volume 5, 1996, pp. 32–95. London: Aerospace Publishing. ISBN 1-874023-90-5. ISSN 1361-2034.
- Michel III, Marshall L. Clashes: Air Combat Over North Vietnam 1965-1972. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press, 2007, First edition 1997. ISBN 1-59114-519-8.
- Moise, Edwin E. Tonkin Gulf and the Escalation of the Vietnam War. Chapel Hill, North Carolina: The University of North Carolina Press, 1996. ISBN 0-8078-2300-7.
- Stijger, Eric. "Aéronavale Crusaders". Air International, Vol. 45, No. 4, October 1993, pp. 192–196. ISSN 0306-5634.
- Tillman, Barrett. MiG Master: Story of the F-8 Crusader (second edition). Annapolis, Maryland: Naval Institute Press, 1990. ISBN 0-87021-585-X.
- Toperczer, Istvan (2001). MiG-17 and MiG-19 Units of the Vietnam War. Oxford, UK: Osprey. ISBN 1-84176-162-1.
- Wilson, Stewart (2000). Combat Aircraft since 1945. Fyshwick, Australia: Aerospace Publications. ISBN 1-875671-50-1.
- Winchester, Jim, ur. (2006). Military Aircraft of the Cold War. London: Grange Books plc. ISBN 9781840139297.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Vought jets photos on vought.com
- F-8 Crusader factsheet on GlobalSecurity.org
- F-8 CRUSADER at Greg Goebel's Air Vectors
- First F8U-1 Carrier Operations web page
- (1968) NAVAIR 01-45HHB-1 NATOPS Flight Manual Navy Model F-8D, F-8E Aircraft[mrtva povezava]
- (1978) NAVAIR 01-45HHB-1 NATOPS Flight Manual Navy Model RF-8G Aircraft[mrtva povezava]