Pojdi na vsebino

Leptonsko število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka ) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov. To lahko zapišemo kot

kjer je

  • število leptonov
  • število antileptonov

Kadar v sistemu nastopajo še delci, ki niso leptoni, zanje vzamemo vrednost 0. Vsi leptoni imajo leptonsko število enako +1, antileptoni pa -1. Delci, ki niso leptoni, pa imajo leptonsko število enako 0. Leptonsko število je aditivno, kar pomeni, da se ohranja njegova vsota.

V naslednji preglednici so nevedena leptonska števila za osnovne delce:

Leptonska števila osnovnih delcev
leptonsko število +1 0 -1
delec elektron, mion, tauon,
nevtrini
kvarki, barioni, mezoni,
bozoni
pozitron, antimion, antitauon,
antinevtrini

Razen leptonskega števila (oznaka ) se uporablja še leptonsko število, ki pripada leptonski družini :

To lahko zapišemo kot

.

Ohranitev leptonskega števila

[uredi | uredi kodo]

Standardni model zahteva, da se ohranja vsota leptonskih števil delcev pri interakcijah. To pomeni, mora biti pred in po interakciji vsota leptonskih števil enaka.

Primer : razpad beta

Pred razpadom beta je bilo leptonsko število enako 0 (nevtron in proton imata leptonsko število enako 0, elektron 1, elektronski antinevtrino pa -1). Ta vrednost je ostala za vse nastale delce tudi po razpadu.

V leptonski družini se ohranja tudi leptonsko število za leptonsko družino.

Leptonski števili za elektronsko družino leptonov in za mionsko družino sta ostali enaki. Prav tako se je tudi ohranilo skupno leptonsko število.

Število leptonske družine bi se v standardnem modelu ohranilo, če bi bil nevtrino brez mase. Lepton pa kaže majhno maso in je zakon o ohranitvi leptonskega števila za družino vedno ne velja. V okviru standardnega modela pa zakon o ohranitvi leptonskega števila velja.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]